Poglavje iz diplomskega dela avtorja Bojana Matjašiča:
Mladinska kultura in glasbene scene v Metliki v obdobju od 1980 do2005

|
O kulturno-umetniškem društvu Plac sem se pogovarjal z Darijo Vlah, eno izmed ustanovnih članic društva. Vsebino in dogajanje sem tudi sam podrobno spremljal, saj sem v prostor od otvoritve redno zahajal in sem tudi aktivno sodeloval s člani društva. Ekipa, ki je ustanovila KUD Plac, se je naprej zbirala v stari metliški gostilni Pri Rajmaru, katere lastnik je po smrti očeta postal Boštjan Macele. Skupaj z skupino mladih metličanov so se dogovorili, da bi gostilno uporabili kod klubski prostor in ustanovili društvo. Na idejo o ustanovitvi je posredno vplival tudi propad DREK Parka saj je tako metliška scena ostala praktično brez prostora za mladinsko druženje in delovanje na izobraževalnem, kulturnem ali umetniškem nivoju. Kot je povedala Darija, "Ključni razlog je bil, da so hoteli delati na kulturnem področju in ustvarjati, saj v Metliki ni bilo mladim nič ponujeno in se tako ni nič dogajalo." Hoteli so oživeti dogajanje v starem mestnem jedru, ki je po zaprtju Krokarja zamrlo. Cilj pri zastavljanju vsebine delovanja društva jim je bil zapolniti prosti čas mladih in jih motivirati k aktivnemu kulturnemu udejstvovanju Urejanje prostorov
Konec leta 2003 se je zbrala ekipa ustanovnih članov. Vse se je dogajalo bolj spontano. 15. januarja 2004 so se registrirali kot društvo. Prostore stare gostilne so obnavljali dva meseca. Obnavljali so sami in vsak od ustanovnih članov je prispeval 5000 SIT. Skupaj so tako zbrali 55.000 SIT za začetno investicijo. Kupili so barve, metle in drugo orodje ter se lotili obnove, pri kateri so jim pomagali razni mladi in starejši ljudje, ki so lahko na kakršenkoli način prispevali. Iskali so tudi lokalne sponzorje (bar Saloon, Barbi konfekcija, Status, idr.), s pomočjo katerih so zbrali cca. 100.000 SIT. Za pomoč občinske uprave niso prosili. Iz okolice so v začetku s strani starejših prihajala negativna razmišljanja, da bo to spet eno "hašišarsko mesto", kot je bilo Siva čaplja. Presenetilo me je, da so bili glede odpiranja novega mladinskega prostora negativno nastrojeni tudi nekateri mladi, vrstniki. KUD Plac so odprli 10. marca 2004. Za dogodek ob otvoritvi so se dobro pripravili. Narejena je bila promocija po radijih, časopisih, plakatih in preko ustnega oglaševanja. Ob otvoritvi so predstavili cilje društva in princip delovanja ter povabili obiskovalce k članstvu. |
otvoritev so povabili ogromno ljudi, mladih in starejših. Prišel je tudi župan, ki jih je pohvalil in pokazal zanimanje. Otvoritve se je udeležila tudi Vladka Škof, predsednica Zveze prijateljev mladine, in nekateri drugi metliški "kulturniki". Tudi starši članov so prišli na otvoritev. Prvi dan se je včlanilo okrog 60 gostov. Po devetih mesecih je društvo štelo že 205 članov. Takoj po otvoritvi so začeli izvajati program. Določili so si funkcije. Nekdo je delal na programu, drugi na oglaševanju, tretji je bil tajnik. Delovali so tako, da je vsak pripravil nekaj - delavnico, predavanje, potopis, plesno predstavo, športno tekmovanje ipd. Dogodke so razdelili po sklopih - glasba, ekologija, izobraževanje, šport. Hoteli so zajeti publiko od osnovne šole do starejših (30-40) let. Največ ljudi, ki so prihajali, je bilo starih od 15 do 40 let. Dejavnosti so oglaševali s pomočjo plakatov in letakov, pozneje tudi po lokalnem radiu Odeon, ekipa TV Novo mesto pa je naredila tudi nekaj reportaž z različnih prireditev v prostoru. Na začetku so imeli sestanke pogosto, pozneje pa enkrat mesečno oziroma so se sestajali po potrebi. Financirali so se z donatorstvom in prijavljanjem na javne razpise, največji delež pa je prinesel prihodek od šanka. Vsi člani so delali zastonj. Društvo je na začetku delovalo zelo dobro. Bilo je ogromno obiskovalcev. Tudi nekateri kulturniki in občinarji so se odzvali. Toni Gašperič je redno pisal članke o njihovem delovanju, jih hvalil in skušal vplivati na miselnost ljudi v Metliki s humornimi besedili, da tudi če kadijo travo to ni edino, kar se tam dogaja. Tudi "kulturniki" Anica Kupinič, Matjaž Rus, župan Slavko Dragovan in nekateri podjetniki so s svojim obiskovanjem KUD Placa podpirali njegovo delovanje. Največji dogodek je bil organizacija festivala Teden kulture na Placu. Osrednja vsebina festivala so bile delavnice, na katere so se s 500 SIT lahko za cel teden prijavili mladi iz Metlike in drugih krajev. Namen je bil zapolniti prosti čas mladih med počitnicami, s kvalitetnim izobraževalnim in zabavnim programom. Delavnic se je udeležilo veliko mladih iz drugih krajev, iz Ljubljane, Kranja, Prekmurja, Novega mesta, Maribora, idr. Metličanov je bila nekje tretjina, prav zaradi miselnosti, da iz tega festivala ne bo nič. Veliko ljudi pa je bilo v tem času tudi na dopustih. Odzivi na festival so bili zelo dobri, tako s strani občine, kulturnikov, okoliških ljudi, Kluba belokranjskih študentov kot tudi s strani samih udeležencev. Prostor KUD Plac-a se je zaprl maja 2005 v času Vinske vigredi, ko so se ustanovitelji zaradi medsebojnih nesoglasij odločili, da društvo več ne bo delovalo v tem prostoru. Mladina v Metliki je tako zopet ostala brez prostora v katerem so se mladi ob druženju kulturno izobraževali in se tudi medgeneracijsko socializirali. Vendar homogenost centralne generacije, ki vzgojno vpliva na mlajše in jih socializira v neko širšo družbeno skupino ostaja na podlagi vedno novih in spremenljivih, formalno ali neformalno urejenih skupinskih interesov in dejavnosti Bojan Matjašič, 2004 |


